Joomla Free Themes by iPage Complaints

 

Martincovi otroci odraščajo ob hrenu

Kmetija Martinec iz Satahovcev pri Murski Soboti se vsako leto z blizu desetimi hektarji hrena uvršča med največje pridelovalce te vrtnine v Sloveniji, s katero dejavnostjo se ob poljedelstvu in živinoreji ukvarjajo že 18 let.  

Ker je pri pridelavi potrebno veliko ročnega dela, za delo poprime vsa družina – tudi štirje otroci: 15-letna Nika, 14-letni Jan ter najmlajša člana družine 6-letni Samuel in leto mlajši Mihael.

 

Kdo smo?
 
Uvrščamo se med največje in naši poznavalci vedo povedati, da smo tudi ena od najsodobneje opremljenih pomurskih kmetij. Obdelujemo okoli 100 hektarjev njivskih površin. Ukvarjamo se s pitanjem govedi – do 220 glav v turnusu in tržno pridelavo pšenice, koruze in drugih poljščin. Že od leta 1993 pa se  ukvarjamo s tržno pridelavo hrena.
 
Že pred skoraj desetletjem je našo kmetijo po programu zgodnjega upokojevanja  od očeta Marjana prevzel Boštjan, ki je tudi nosilec dejavnosti, za delo, ki ga na kmetiji nikoli ne zmanjka, pa poprimemo tudi ostali iz številne, 8-članske družine (mama Amalija,  snaha Nataša, ter mladež iz tretje generacije: Nika, Jan, Samuel in Mihael). Na naši kmetiji se namreč odlično ujamejo in se pri delu dopolnjujejo že tri generacije.
Hren, ki smo ga že pred dvema desetletjema na 20 arih zasadili zgolj iz radovednosti, iz leta v leto postaja sinonim za našo kmetijo, saj mu namenjamo že deset hektarjev njiv. S tem obsegom pa se uvrščamo med največje tržne pridelovalce teh korenov v Sloveniji.   
 
Začeli smo iz nič 
 
Pa ni šlo vse tako lahko, kot se zdi! Ne mi, ne kmetijski strokovnjaki, nismo poznali tehnologije pridelave. Razen nekaj znanja v okviru nekdanje kmetijske zadruge Panonka tudi razpoložljive literature ni bilo. Te pravzaprav niti danes ni, a smo si k sreči v tem času nabrali veliko dragocenih izkušenj, zato lahko trdimo, da smo se o tej zelenjavi že nekaj naučili in da pridelavo že obvladamo. Tudi kar zadeva kmetijsko mehanizacijo za njeno pridelavo in pripravo za trg smo bili bosi in z lastno iznajdljivostjo smo si priredili priključke za sajenje, izkop oziroma oranje, pa tudi pranje hrena. Zelenjadarstvo je zelo delovno intenzivna dejavnost, zato je kljub vsemu glavnina dela ročnega in bo tako tudi ostalo.  Pri delu s hrenom – sajenju, okopavanju in izkopu, so nam v pomoč tudi številni sorodniki, znanci in sosedje.  
 
Junij je najbolj garaški
 
Od 20 do 30 centimetrov dolge sadike hrena, ki jih dobimo ob izkopu prejšnje letine, sadimo aprila, tehnologija v pripravi zemlje pa je podobna kot za sladkorno peso, torej je potrebna zimska brazda. Tudi za hren je najprimernejši 5-letni kolobar. 
Če odmislimo spravilo in pripravo hrena za trg, je junija s hrenom največ dela. Ker nam prodnata tla in običajno premalo poletnih padavin ne omogoča, da bi ga sadili navpično, kakor ga denimo na Madžarskem, ga pri sajenju polagamo vodoravno. Do junija se hren že toliko razraste, da ga že lahko dvigujemo v poševno lego, ob tem pa ga tudi čistimo stranskih poganjkov, ki se razrasejo zaradi takšnega položaja sajenja. Vsak hren – na enem hektarju je okrog 40 tisoč sadik, je potrebno dvigniti in ga očistiti odvečnih poganjkov. Ni ga stroja, ki bi to lahko opravil, zato to kar nekaj tednov dan za dnem delamo peš! Čeprav je tudi z dognojevanjem, zdravstvenim varstvom in pletjem še veliko dela, je veliko lažje in hitrejše, saj je strojno. 
Junijskemu valu sledi novi vrhunec ob spravilu. Hren se sicer s posebej za to prirejenim enobrazdnim plugom, ki v prst zemlje zareže tudi do pol metra globoko, že lahko izorje, ko je v mesecu “r”, torej od septembra naprej, ga največ pospravijo takoj, ko to omogočajo vremenske razmere prihodnje leto. Glavnina prodaje se namreč opravi v času pred Veliko nočjo in vsak tedaj razumljivo hoče sveži, pravkar izkopani hren.
 
Pakiranje hrena nič več ročno
 
S prodajo nismo imeli nikoli težave.
Do leta 2014 smo ga na trgu ponujali preko kmetijskih zadrug, leta 2014 pa smo začeli s prodajo hrena večjim trgovskim podjetjem v okviru lastne blagovne znamke Grüda. Gre za dobavo očiščenega – opranega in ovitega hrena v foliji, opremljenega z našo deklaracijo. 
Drugim, manjšim kupcem oziroma branjevkam, ki ga kupujejo za lastne potrebe oz. zaradi prodaje na tržnicah, ponavadi v Ljubljani in okolici, pa ga prodajamo tudi neočiščenega ali samo opranega.  
 
Enako, kot je naša celotna poljedelsko-živinorejska dejavnost usmerjana v ukrepe KOP, se lahko tudi v pridelavi hreni pohvalimo s certificirano – integrirano pridelavo zelenjave na prostem. 
V okviru PRP 2007-2013, Ukrep 121  smo leta 2011  zgradili enega od najsodobnejših hlevov za 160 govejih pitancev  in s tem  postavili gotovo enega od najpomembnejših mejnikov na naši kmetiji. Pomemben korak smo  storili leta 2014 tudi na področju priprave hrena za trg, saj smo si z namestitvijo transportnih trakov oziroma linij za pranje, sušenje in pakiranje ter z ureditvijo skladišča in hladilnice v marsičem olajšali delo.